Kreativni koncept in ideje

Kako pridemo do kreativnega kocepta?

RAZISKAVA

Ne glede na to, kakšnega kreativnega izziva se lotevate, je kvalitetna raziskava prvi in najpomembnejši korak v procesu razvoja vaše ideje. Za začetek lahko preverite, kako podobne izzive rešuje vaša konkurenca. Tako boste videli, katere stvari pri kupcih delujejo in kaj se pri njih ni obneslo ter se podobnim napakam izognili. Hkrati boste pridobili več podatkov o vaših ključnih strankah, jih bolje spoznali in tako tudi lažje razvili koncept, ki bo nagovarjal prav njih. Seveda pa želite biti boljši in kolikor se da drugačni od konkurence, zato njihove koncepte uporabite zgolj za učenje, nikakor pa jih ne kopirajte.

Pomembno je tudi, da se izogibate ugibanju in predvidevanju. Vaš koncept mora temeljiti na kvalitetni raziskavi in dejstvih. Podatke lahko pridobite z anketami, poglobljenimi intervjuji deležnikov in opazovanjem trenutnega stanja. Tako najdete resnični problem in le na tak način lahko tudi ponudite kvalitetno kreativno rešitev.

DEFINICIJA PROBLEMA

Ko naberete dovolj informacij, skušajte definirati problem, ki ga rešujete. Pri tem upoštevajte osnutek, ki ste ga dobili od stranke, a se zavedajte, da ste vi tisti, ki ima širšo sliko in pogled od zunaj. Naredili ste raziskavo in lahko odkrijete tudi, da je resnični problem povsem nekje drugje. Vprašajte se s kakšnimi izzivi se boste srečali pri komunikaciji? Zakaj naročnik potrebuje to kampanjo oziroma kaj je njen cilj? Kje resnično tiči problem in kdo ima problem? Kaj pričakujemo od ciljnih strank po koncu kampanje? Z našim konceptom moramo odgovoriti na vsa ta vprašanja.

PROSTI ČAS JE POMEMBEN

Veliko kreativcev trdi, da najboljše ideje nastanejo, ko se umaknejo v naravo, se ukvarjajo s športom ali kakšnim drugim hobijem. Dovolite vsem nabranim informacijam, da se pomešajo z vašim znanjem in dosedanjimi izkušnjami. A seveda to velja le, če ste pred tem naredili kvalitetno raziskavo in nabrali vse potrebne informacije.

BRAINSTORMING

Poznate dejstva, nabrali ste dovolj informacij o problemu, ki ga morate rešiti … zdaj potrebujete ideje. Če delate z ekipo, lahko to počnete skupaj. Naberite čim več zanimivih idej, jih povežite med seboj in čim prej odstranite tiste, ki se vam ne zdijo uporabne. Gre za korak, ko potrebujemo največ kreativnosti, idej in misli.

IZBOR IDEJE

Vprašajte se ali je ideja primerna? Je zanimiva, drugačna in inovativna? Bo ustrezala siceršnji komunikaciji naročnika? Ali bo dobro delovala v vseh segmentih kampanje? Kaj pa na različnih komunikacijskih kanalih? Je sploh izvedljiva oziroma kako zahtevna bo izvedba? Zavedajte se roka in finančnih sredstev, ki jih imate na voljo.

NAČRT, SKICE IN KONCEPT

Ko najdete pravo idejo, lahko začnete zanjo iskati tudi prave podobe in primeren ton komunikacije. Ilustrator ali oblikovalec bo v tej fazi recimo skiciral, eksperimentiral in preizkušal različne tehnike. Raziskal bo nekaj primernih možnosti, ki se mu bodo zdele zanimive in se spoznal z izzivom tudi z likovnega vidika. Raziskoval bo oblike, izbiral barve in skozi hitre skice razvil primeren stil.

IZVEDBA

Šele, ko skozi skice raziščete več možnosti in najdete primerno idejo za izvedbo, se te tudi lotite. Tako lahko celoten koncept zastavite konsistentno in se hkrati izognete nepotrebnim korekturam ter prihranite dragocen čas.

Kako do dobrih idej?

Za dobre ideje potrebujemo kreativnost, lastnost, ki je v današnjem svetu zelo iskana. Pa se jo da razviti? Ali je vse odvisno od osebnosti posameznika?

Kako nastanejo kreativne ideje?

Ideje so pravzaprav povezovanje različnih pojmov v nove miselne tvorbe. Lahko bi rekli, da so kreativne ideje posledica iskanja poti za dosego cilja. Skladatelj išče način za izražanje svojih misli skozi pesem, znanstvenik skuša razložiti naravne fenomene, oblikovalec pa se trudi, da bi s svojim oblikovanjem izboljšal določen produkt. Vedno gre torej za reševanje problema ali iskanje načina, da bi prišli do želenega cilja.

Zelo kreativni ljudje razmišljajo drugače

Pred seboj imamo škatlo, iz katere želimo narediti nekaj novega. Povprečno kreativen človek bo idejo iskal v povezavi s trenutno funkcijo tega predmeta. Mogoče bo iz nje naredil več manjših okrasnih škatel, jo prebarval in preuredil v škatlo za igrače, jo uporabil za stojalo za rože oziroma ustvaril nekaj, kar je že videl v preteklosti oziroma v šoli v otroštvu. Tudi te ideje so lahko sicer še vedno kreativne, a znotraj okvirjev. Takšen človek bo predmet povezal s svojimi spomini, hkrati pa bo njegov dorsolateralni prefrontalni korteks, ki je odgovoren za racionalnost, analizo in govor cenzuriral vse nore, čudne ideje. A ravno te ideje se lahko izkažejo za najbolj zanimive in kreativne.

Na drugi strani pa bo človek, ki je nadpovprečno kreativen, ideje iskal zelo široko in aktiviral veliko več svojih povezav v možganih. Pomislil bo na vse tisto kot tudi povprečno kreativen človek in še veliko več. Spomnil se bo na vse možne vrste škatel, pomislil bo, kako bi se bilo skriti vanjo, kako bi jo bilo vreči v zrak ali jo zakuriti. Poleg tega mu bodo prišli na misel tudi drugi najrazličnejši predmeti, ki bi jih s škatlo lahko povezal. Medtem, ko se  z vsem tem poigrava v svojih mislih, se mu v glavi prikažejo najrazličnejše običajne in nore ideje. Hkrati pa njegov dorsolateralni prefrontalni korteks ni tako aktiven, torej bo njegova samocenzura nižja. Ne bo zavračal norih idej in ne bo ga strah, da bi se drugi ljudje iz njih norčevali. Nadpovprečna kreativnost je torej posledica drugačnih povezav v možganih.

Ali lahko izboljšamo svojo kreativnost?

Kdo smo in kako razmišljamo, je pravzaprav zelo velik del tega, kar smo. Če bi lahko korenito spremenili svoje razmišljanje, bi to najbrž pomenilo, da bi postali povsem drug človek. Torej bi izgubili tudi svoje pozitivne lastnosti. Nekreativna računovodkinja bi tako lahko izgubila svojo natančnost in smisel za številke.

Pa vendar lahko nekoliko izboljšamo svoj proces generiranja kreativnih idej tako, da se učimo od visoko kreativnih ljudi. Ko takšen človek išče kreativno idejo, ga bodo njegove misli vodile do najrazličnejših pojmov, ki med seboj mogoče sploh niso povezani. Njegova ideja se ne bo zgodila zaradi velike količine idej, ki bi jih lahko sproduciral, temveč zaradi načina, kako gleda na problem in s čim vse ga njegovi možgani povezujejo.

 Naj vam pomagamo z nekaj triki: 

• Ko ne najdete prave ideje, odprite slovar in naključno izberite besedo. Nato poskušajte z njo povezati vaš problem. Tako boste cilju dodali nove miselne povezave, kar kreativni ljudje počnejo naravno.
• Pojdite v naravo, obiščite razstavo ali gledališko predstavo, preberite knjigo, ustvarjajte nove povezave v vaših možganih in dovolite, da se povežejo z vašim problemom, ki ga rešujete.
• Distancirajte se od svojega cilja in nanj poglejte z drugačne perspektive.
• Svojemu filtru v možganih dajte drugačna navodila. Zavedno zavračajte konvencionalne ideje in dajte priložnost tistim najbolj čudnim in drugačnim.
• Nikoli ne iščite najboljše ideje, saj se tako le omejite. Vaše ideje postanejo še bolj konvencionalne, samocenzura pa še večja, saj iščete tisto, kar je delovalo že v preteklosti. Kot dobre ideje namreč veljajo tiste, ki so se že izkazale za uspešne.

Kreativnost posameznika je torej odvisna od delovanja njegovih možganskih povezav. Tega delovanja ne moremo spremeniti, lahko pa se naučimo, da zavedno dajemo možnost drugačnim, norim, nekonvencionalnim idejam, namesto da jih zatremo takoj, ko se pojavijo.